{"id":4761,"date":"2019-03-10T15:26:38","date_gmt":"2019-03-10T15:26:38","guid":{"rendered":"http:\/\/jellywp.com\/theme\/disto\/demo\/?p=4761"},"modified":"2024-10-07T10:47:58","modified_gmt":"2024-10-07T10:47:58","slug":"etienne-francois-geoffroy","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/2019\/03\/10\/etienne-francois-geoffroy\/","title":{"rendered":"\u00c9tienne Fran\u00e7ois Geoffroy – pionir kemije in farmacije"},"content":{"rendered":"

\u00c9tienne Fran\u00e7ois Geoffroy je bil eden najpomembnej\u0161ih francoskih kemikov in zdravnikov na za\u010detku 18. stoletja. Njegovo delo je pomembno prispevalo k razvoju kemije kot samostojne znanstvene discipline.<\/p>\n

Geoffroy se je rodil leta 1672 v Parizu v ugledni dru\u017eini lekarnarjev. \u017de od mladih let je kazal veliko zanimanje za naravoslovje, \u0161e posebej za kemijo in farmacijo. Po kon\u010danem \u0161tudiju se je izpopolnjeval pri najbolj\u0161ih u\u010denjakih tistega \u010dasa v Montpellieru, Angliji in drugod po Evropi.<\/p>\n

Njegova kariera je bila izjemno uspe\u0161na – postal je \u010dlan Francoske kraljeve akademije znanosti, predaval je na Kraljevem botani\u010dnem vrtu in Kraljevem kolegiju v Parizu. S svojim delom je pomembno prispeval k profesionalizaciji znanosti v Franciji.<\/p>\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n

Geoffroyeve afinitetne tabele<\/h3>\n

Najbolj znan je po svojih afinitetnih tabelah iz leta 1718, s katerimi je predstavil novo metodo za razvr\u0161\u010danje kemijskih snovi glede na njihovo nagnjenost k medsebojnemu povezovanju. Te tabele so ve\u010d kot stoletje ostale eno temeljnih orodij v kemiji.<\/p>\n

\u010ceprav so tabele temeljile na opazovanju in ne na teoreti\u010dnem razumevanju kemijskih reakcij, so predstavljale pomemben korak v razvoju kemije. Geoffroy se je namre\u010d izognil spekulacijam o naravi kemijskih procesov in se osredoto\u010dil na sistemati\u010dno zbiranje empiri\u010dnih podatkov.<\/p>\n

Polemika o nastanku \u017eeleza<\/h3>\n

Zanimiva je tudi polemika med Geoffroyem in njegovim kolegom Louisom L\u00e9meryjem o nastanku \u017eeleza v rastlinah. Geoffroy je trdil, da \u017eelezo nastaja med izgorevanjem rastlin, L\u00e9mery pa je zagovarjal stali\u0161\u010de, da je \u017eelezo \u017ee prisotno v rastlini.<\/p>\n

Ta znanstvena razprava, ki je trajala ve\u010d let, lepo prikazuje, kako se je v tistem \u010dasu za\u010dela razvijati moderna znanstvena metoda. Oba znanstvenika sta postavljala hipoteze in jih posku\u0161ala dokazati z eksperimenti. Predlagala sta tudi nove poskuse, s katerimi bi lahko ovrgli hipotezo nasprotnika.<\/p>\n

Zapu\u0161\u010dina<\/h3>\n

Geoffroy je s svojim delom pomembno prispeval k razvoju kemije. \u010ceprav so nekatere njegove ideje danes ovr\u017eene, je njegov pristop k sistemati\u010dnemu zbiranju podatkov in empiri\u010dnemu preverjanju hipotez utrl pot modernemu znanstvenemu pristopu v kemiji.<\/p>\n

Njegov u\u010dbenik farmakologije, ki je bil objavljen po njegovi smrti, je dolgo \u010dasa veljal za eno temeljnih del na tem podro\u010dju. Geoffroy je tako pustil pomemben pe\u010dat ne le v kemiji, ampak tudi v farmaciji in medicini.<\/p>\n

\u00c9tienne Fran\u00e7ois Geoffroy je umrl leta 1731 v Parizu, star 59 let. Njegovo delo predstavlja pomemben mejnik v razvoju kemije kot samostojne znanstvene discipline in slu\u017ei kot navdih znanstvenikom \u0161e danes.<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00c9tienne Fran\u00e7ois Geoffroy je bil eden najpomembnej\u0161ih francoskih kemikov in zdravnikov na za\u010detku 18. stoletja. Njegovo delo je pomembno prispevalo k razvoju kemije kot samostojne znanstvene discipline.<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":5004,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[66],"tags":[],"class_list":["post-4761","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-znanost"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4761","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4761"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4761\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5005,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4761\/revisions\/5005"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5004"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4761"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4761"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/news.xodagency.com\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4761"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}